Gosti — V-F-X Ljubljana

Tomaž Grom

Tomaž Grom (1972) je eksperimentalni glasbenik, kontrabasist, skladatelj, avtor performansov, oblikovalec zvoka in producent. Ustvarja glasbo za gledališke, plesne in lutkovne predstave, pa tudi filme, sodeloval pa je tudi v mnogih glasbenih projektih in zasedbah najrazličnejših zvrsti. Je umetniški vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, z založništvom in izobraževanjem. Je avtor in soavtor devetih glasbenih albumov. Posnel je kratki film Komaj čakam, da prideš (2021) in eksperimentalni celovečerni film Ne misli, da bo kdaj mimo: 25. 4.–26. 1. (2023).

Total Refusal

Psevdomarksistična medijska gverila Total Refusal raziskuje in prakticira strategije umetniške intervencije v sodobnih računalniških igrah. Uporablja orodja za prisvajanje igralnih virov. Kolektiv je od svoje ustanovitve leta 2018 prejel številne nagrade, kot so nagrada festivala Diagonale za najboljši kratki dokumentarni film in nagrada Vimeo Staff Pick. Total Refusal je bil prikazan na več kot 130 filmskih in video festivalih, kot so Berlinale (2020), Doc Fortnight v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA) in IDFA Amsterdam (2018), razstavljeni pa so bili v različnih razstavnih prostorih, kot so Arhitekturni bienale Benetke 2021, HEK Basel (2020) in Ars Electronica Linz (2019).

Călin Boto

Călin Boto je filmski kritik in kurator, ki živi v Bukarešti, kjer je na tamkajšnji Akademiji za gledališče in film magistriral na temo filmskega piratstva. Piše za več publikacij, med drugim za Filmexplorer (Švica), FILM in Films in Frame (Romunija), kot kurator pa sodeluje z Mednarodnim festivalom eksperimentalnega filma v Bukarešti (BIEFF). Je član Mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI. Kuriral je več različnih projekcij v Romunski kinoteki, pa tudi retrospektiv eksperimentalnega filma, queer filma, nemega filma itd. Leta 2024 je bil kurator prvega festivala Il Cinema Ritrovato on Tour v Bukarešti. Od leta 2020 dela za Zvezo romunskih filmskih ustvarjalcev.

Neža Knez

Neža Knez (1990) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Izobraževala se je na mednarodni WHW Akademiji v Zagrebu, kjer se je udeležila tudi šole dokumentarnega in eksperimentalnega filma RESTART. Je dobitnica nekaterih vidnejših nagrad: priznanje (2012) in nagrada (2014) za izjemne študijske dosežke na ALUO v Ljubljani, nagrada za inovativni pristop k umetniški grafiki »zlata preša« (2015), Prešernova nagrada (Univerza v Ljubljani) za izjemne študijske dosežke (2015), za svojo magistrsko nalogo pa je prejela najvišje priznanje z odliko Summa Cum Laude (2017). V letu 2017 je sodelovala na Bienalu mladih v Tirani. Leta 2018 je prejela nagrado skupine OHO in bila na dvomesečni umetniški rezidenci v prostorih Residency Unlimited v New Yorku. V letu 2021 je bila prejemnica delovne štipendije MK. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, projekcij in performansov. Živi med Ljubljano in Zagrebom. (Foto: Sanja Bistričić)

Amélie Nilles

Amélie Nilles je francoska skladateljica in strokovnjakinja za prostorski zvok iz Pariza, ki se navdihuje pri svojem nekdanjem petju in bobnanju na jazzovskih scenah. Raziskuje eksperimentalna območja in nudi estetski pristop k uprostorjenju v svoji glasbi. Pod vodstvom skladatelja Régisa Renouarda Larivièra je izpopolnjevala svoje veščine skladanja elektroakustične glasbe, hkrati pa je opravljala magistrski študij na Université Paris 8 in se poglabljala v raziskovanje prostorske razsežnosti glasbe. V stalnem procesu ustvarjanja zvočnih okolij izdeluje očarljive zvočne krajine, pri čemer prepleta svoj glas, terenske posnetke, elektronske teksture in organske ritme. Novembra 2021 je izdala svoj prvi singel A croqué le fruit étrange pri založbi Planisphère in tako poslušalcem predstavila svoj globoko osebni in eksperimentalni univerzum, ki je tako temačen kot pop. Od takrat je v živo nastopila na različnih prizoriščih po Avstriji, Franciji, Nemčiji in Grčiji ter zasnovala večkanalne zvočne instalacije, pri čemer je sodelovala z različnimi umetnicami_ki. Med temami, ki so ji blizu, je kritika vpletanja tehnologije v vsak vidik našega življenja, ne da bi to kadarkoli postavili pod vprašaj. Medtem ko pogosto pozabimo, da so ljudje živa bitja med drugimi, Amélie Nilles zagovarja rehumanizacijo družbe v nasprotju s transhumanizmom.

Line Katcho

Line Katcho je skladateljica in avdiovizualna umetnica, ki jo v prvi vrsti zanimata zvok in podoba kot dokaza kinetične snovi. Immortelle XR je priredba nastopa v živo, ki so ga na premieri na festivalu elektronske glasbe MUTEK v Montrealu leta 2018 sprejeli s stoječimi ovacijami.

Kisito Assangni

Kisito Assangni je togovsko-francoski kurator, ki je študiral muzeologijo na École du Louvre v Parizu. Trenutno živi med Londonom, Parizom in Togom, njegova raziskovalna zanimanja pa težijo h kulturnemu vplivu globalizacije, psihogeografiji, kritični vzgoji in arhivskim sistemom. Njegovi diskurzivni javni programi in razstave so bili prikazani v mednarodnem prostoru, med drugim na Beneškem bienalu, v ZKM Museum v Karlsruheju, Whitechapel Gallery v Londonu, Centru sodobne umetnosti v Glasgowu, Muzeju sodobne umetnosti v Sydneyju, Malmö Konsthall na Švedskem, Torrance Art Museum v Los Angelesu, Nacionalnem centru za sodobno umetnost v Moskvi in Centru sodobne umetnosti HANGAR v Lizboni. Koordinira vrsto različnih kulturnih projektov.

Valentina Tanni

Valentina Tanni je umetnostna zgodovinarka, kustosinja in predavateljica, ki raziskuje odnos med umetnostjo in tehnologijo, še zlasti pa se osredotoča na internetno kulturo. Poučuje digitalno umetnost na Politehniški univerzi v Milanu, estetiko novih medijev in jezik sodobne umetnosti na akademiji za umetnost NABA v Rimu ter kulturo memov in estetiko ter kulturo digitalnih medijev na Univerzi Johna Cabota v Rimu. Izdala je tri knjige, in sicer Random: Navigando contro mano, alla scoperta dell’arte in rete (Link Editions, 2011,) Memestetica: večni september umetnosti (Aksioma, 2021; izvirnik izdan pri NOT/Nero Editions, 2020–2023) in Exit Reality: Vaporwave, backrooms, weirdcore e altri paesaggi oltre la soglia (NOT/Nero Editions, 2023).

Tine Vrabič

Tine Vrabič – Nitz se je v zadnjem desetletju uveljavil kot eden bolj aktivnih predstavnikov slovenske elektronske scene. Ustvarja avtorsko glasbo in nastopa kot live act, je bivši dolgoletni programski vodja ljubljanskega kluba K4 in izkušen rezidenčni didžej. Je programski vodja festivala Keep in Mind, ki se posveča sodobni elektronski klubski glasbi, in vodja založbe in serialke Ambient Soup, namenjene sodobni ambientalni glasbi.

Mirjam Baker

Mirjam Baker je ustvarjalka animiranih filmov in slikarka. Študirala je medijske tehnologije na Fachhochschule St. Pölten v Avstriji (2010) in animacijo na Royal College of Art v Londonu (2014). Njeno delo je bilo prikazano na filmskih festivalih in razstavah. Od leta 2014 živi in dela v Kölnu v Nemčiji.

Filipa César

Filipa César je umetnica, filmska ustvarjalka, pedagoginja in organizatorka skupnosti. Zanimajo jo fluidne meje med filmom in njegovo recepcijo, politika in poetika gibljivih podob ter arhivske prakse. Od leta 2011 kolektivno raziskuje militantno filmsko prakso afriškega osvobodilnega gibanja v Gvineji Bissau in njeno moč prek delavnic, arhivov, filmov, predstav, publikacij, arhitekture in skupnostnih srečanj.

Anže Peršin

Anže Peršin je filmski producent z dolgoletnimi filmskimi izkušnjami. Delal je v komercialni filmski produkciji po Južni Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, bil je lastnik komercialne producentske hiše v Lizboni. Od leta 2015 razvija Stenar Projects, produkcijsko platformo za umetniški film (artists’ moving image) s sedežem na Portugalskem. Je član Associação de Produtores de Cinema e Audiovisual in štipendist programa dokumentarnega filma Sundance Institute 2019. Je producent film Resonance Spiral.

Marinho de Pina

Marinho de Pina je raziskovalni asistent na Centru za študije družbenoekonomskih sprememb in ozemlja DIN MIA’CET – ISCTE, ki trenutno piše doktorat o svetih prostorih v Gvineji Bissau. Je transdisciplinarni umetnik, performer, pesnik, glasbenik in pisatelj, tudi ob vikendih in praznikih. Od leta 2017 skupaj s Filipo Cesár, Sano na N’Hado in Suleimanejem Biaiem sodeluje pri program Abotcha – Mediateca Onshore, ki je namenjen kulturnemu ustvarjanju sanj in utopij z lokalno skupnostjo v Gvineji Bissau: gre za upravljanje, produkcijo, kuriranje, posredovanje in animiranje kulturnih dejavnosti.

Miro Manojlović

Miro Manojlović (1985, Hrvaška) se ukvarja z glasbo, filmom in gledališčem. Od leta 2014 dela kot umetniški sodelavec na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu in sodeluje s številnimi umetniki doma in na tujem. Njegova eksperimentalna filma Showgirls (2011) in Klopka za mag.. i česte udaljenosti (2019) sta osvojila Nagrado Maksimilijan Paspa. Ustvaril je glasbo za številne filme ter gledališke in plesne predstave in je dejaven kot filmski avtor, montažer in skladatelj. V prostem času raziskuje vesele skrivnosti zvoka in podobe.

Ana Hušman

Ana Hušman (1977, Hrvaška) v svoji praksi razstavlja strukture in teksture filmskih elementov prek filmov, instalacij, knjig, zvoka, podob in besedil ter eksperimentira z možnostmi animiranih, dokumentarnih in fikcijskih filmskih metod ter z možnostmi posnetega glasu in njegove artikulacije. Predava na Oddelku za animirani film in nove medije Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Je tudi soustanoviteljica organizacije za dokumentarni film RESTART, pri kateri že vrsto let izvaja programe filmske vzgoje za otroke in mlade. Od leta 2003 je članica organizacije Pangolin, ki jo vodijo umetniki in se ukvarja s filmom, vizualnimi umetnostmi in raziskovalnimi praksami in prek katere ustvarja filme, knjige in druga dela. Njena dela so bila prikazana na filmskih festivalih in razstavah po vsem svetu.

Nadja Šičarov

Nadja Šičarov (Ljubljana, 1992) je po zaključenem študiju konserviranja-restavriranja likovnih del na ALUO UL magistrirala iz ohranjanja in prikazovanja avdiovizualne dediščine na Univerzi v Amsterdamu. Svoje zanimanje za arhiviranje in restavriranje eksperimentalnega in amaterskega filma je razvijala skozi delo v Slovenski kinoteki med leti 2017 in 2019, kjer je oblikovala zbirko domačih filmov. Med leti 2019 in 2022 je bila zaposlena kot restavratorka filma v Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju, kjer je delovala tudi kot so-koordinatorica mednarodnega projekta Share That Knowledge: Finding Strategies for Passing on Knowledge Across Generations of Archivists. Trenutno živi med Ljubljano in Beogradom in deluje kot samostojna konservatorka-restavratorka in arhivarka.

Ejla Kovačević

Ejla Kovačević (1989) je neodvisna filmska kritičarka, kustosinja in raziskovalka na področju umetniškega in eksperimentalnega filma. Je stalna sodelavka in kustosinja na Festivalu eksperimentalnega filma in videa 25 FPS, članica selekcijske komisije Mednarodnega festivala analognega eksperimentalnega filma Kinoskop (Beograd, Srbija) in filmska kustosinja na /'fu:bar/ Glitch Art Festival v Zagrebu. Od leta 2011 je članica filmskega laboratorija Klubvizija (Zagreb), v okviru katerega organizira številne projekcije, delavnice in predavanja o analogni filmski praksi. Kot Erasmus štipendistka je en semester preživela v filmski zadrugi Light Cone (Pariz, Francija), kjer se je izpopolnjevala na področju promocije in distribucije eksperimentalnega filma. Besedila objavlja v različnih medijih za film in kulturo (Hrvatski filmski letopis, oddaja Filmoskop na 3. programu Hrvaškega radia, Vizkultura, Kulturpunkt itd.). Je magistrica francoščine (Univerza Sorbonne Nouvelle – Pariz 3) in komparativistike (Filozofska fakulteta v Zagrebu).

Hrvoje Spudić

Hrvoje Spudić (1987, Zagreb) je leta 2015 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, kjer je zaposlen kot asistent v Kabinetu za risanje in plastično oblikovanje. Pri svojem delu raziskuje tehnike in tehnologije tiska, fotografije, filma ter fenomene svetlobe in zvoka. Je član eksperimentalnega laboratorija Klubvizija, kjer razvija eksperimente s sliko in zvokom na 16-mm filmu. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, od tega v galeriji Miroslav Kraljević v Zagrebu (Eksperiment reprodukcije zvoka, Rotoprojektor), v Muzeju moderne in sodobne umetnosti na Reki (revodi 1 s Saro Salamon ), v galeriji 3m3 v Beogradu (1m2 svetlobe), na festivalu Sound Art Incubator (Analiza svetlobe, Tihi objekti s Saro Salamon) in na festivalih EMAF na Dunaju (1m2 svetlobe) in Avant v Karlstadu na Švedskem (Rotoprojektor 2). Leta 2020 je prejel nagrado za mladega umetnika 55. zagrebškega salona za vizualno podobo 30. zagrebškega glasbenega bienala (v skupini s Svenom Sorićem, Saro Salamon in Tinom Dožićem). Leta 2020 je prejel nagrado Salona mladih »Vladimir Dodig Trokut, Iva Vraneković – umetniki umetniku« za delo Tihi objekti, v tandemu s Saro Salamon.

Peter Fettich

Peter Fettich (1979, Ljubljana) deluje na področju fotografije od leta 2009. Najprej kot poklicni fotograf na področju komercialne in športne fotografije. V letu 2011 se vpiše na študij fotogafije na Fakulteto za aplikativne vede v Ljubljani (VIST), kjer se njegovo fotografsko udejstvovanje prelevi iz primarno fotožurnalističnega v dokumentarni/avtorski pristop ter prične svojo aktivno pot v fotografski temnici. Leta 2019 opravi semester na Vraa Hojskole (Danska), kjer pod mentorstvom Emila Schilda pridobi izkušnje iz "alternativnih" fotografskih tehnik. Od leta 2020 deluje kot soustanovitelj zavoda Artard pod okriljem katerega deluje in se razvija produkcijski prostor Kela. Aktivno se ukvarja z razvijanjem fotografij, izdajo publikacij v samozaložništvu, vodenjem fotografiskih delavnic. Svoje delo predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

Rok Kajzer Nagode

Rok Kajzer Nagode (1992) je direktor fotografije, ki je leta 2014 diplomiral s snemanjem kratkega igranega filma Prespana pomlad. Leta 2018 je na AGRFT magistriral z delom Raziskovanje, restavriranje, digitaliziranje in revitaliziranje filmske dediščine. Od leta 2019 deluje kot samozaposleni v kulturi, kot soavtor pa je sodeloval pri več kratkih, celovečernih in dokumentarnih filmih ter televizijskih serijah in videospotih. Za svoje delo v času študija je prejel dve akademijski Prešernovi nagradi, za študentska filma K.A.O.S. in Kar ostane ter videospot Koala Voice: Vertigo pa nagrade IRIS Združenja filmskih snemalcev. Je član Evropske filmske akademije, Združenja filmskih snemalcev in Komiteja za ohranjanje in restavriranje filmske dediščine pri mednarodnem združenju direktorjev fotografije IMAGO. Na AGRFT predava kot docent za področje filmske in televizijske slike in piše doktorat filmskih in televizijskih študij s področja upodatkovanja filmske dediščine, na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa končuje magisterij umetnostne zgodovine.