NARAVNI VZROKI?

RETROSPEKTIVA ROMUNSKEGA EKSPERIMENTALNEGA FILMA

Ko kamera enkrat skadrira naravo, slednja »dela na črno« kot kultura, zato ne preseneča, da je bila romunskim filmskim ustvarjalcem, dejavnim v obdobju komunizma, zlasti v njegovi pozni fazi, skupna nekakšna ekološka občutljivost. Zaradi politike, ki je postajala opreznejša glede reprezentacije, se je narava, razumljena kot nekultura, gotovo zdela varna, »naivna« tema. In pogosto tudi ni bila nič drugega kot naivna (Dinamična pesem, Obred za žejo zemlje), rezultat enostavne, večne strasti do naravnega spektakla, njegovih podob, krajine in spekulativnih naracij. V drugih primerih pa je bila vase zaprt estetski projekt – narava kot podoba in film kot umetnost naravnih pogojev, časa in svetlobe ter telesa in pokrajine (prekleti filmi Wande Mihuleac, Onesnaževanje Ioana Pleșa itn.). Prišel bo dan je izjemoma prikazal ne le kulturno izkoriščanje narave (delo na perutninski farmi), pač pa tudi samoizkoriščajočo, odtujujočo kulturo. Retrospektiva Naravni vzroki?, ki jo sestavlja osem romunskih kratkih eksperimentalnih filmov, izmed katerih jih je bilo sedem narejenih v obdobju komunizma, se med razmišljanjem o svojih popolnih razgledih sprašuje o obsmrtnih izkušnjah utopije, filmu in antropocentričnem »napredku«.

Program bo predstavil Călin Boto, ki kot kurator sodeluje z Mednarodnim festivalom eksperimentalnega filma iz Bukarešte BIEFF.

Kurator: Călin Boto

Prišel bo dan

Va veni o zi, Copel Moscu, Romunija, 1985–1990, digitalni format (posneto na 35 mm), barvni, 12' 13'', ap, svp

Studio Sahia se ponaša z dolgo zgodovino subverzivno alegoričnih filmov. Ko so Copela Moscuja prosili, naj posname dokumentarec o perutninski farmi, ni mogel odvrniti pogleda od sopostavitve naključnega. Leta 1985, ko so ga izdali v drugačni verziji pod naslovom Dan kot vsak drug, je bil dokumentarec skrit, končno pa prikazan leta 1990 kot Prišel bo dan. Film ponuja srhljiv pogled na to, kako so nedavne družbe pridigale pragmatizem in konformizem.

Dinamična pesem

Poem dinamic, Emanuel Țeț, Romunija, 1982, digitalni format (posneto na 35 mm), barvni, 9' 27'', bd no dialogue

Dinamična pesem je eden ikoničnih filmov romunske animacije osemdesetih let prejšnjega stoletja, obdobja prenove in eksperimentiranja. Gre za prikupen, naiven film, ki ni nič manj reminiscenca na status quo, skupna vsem filmom članov kluba kinema ikon, saj ne glede na vsebino oziroma obliko vsebujejo iskren žar domačih filmov, ki občasno pritegne oko. Fant se v gozdu sreča z dekletom: zgodba o strasti, mladosti, skupnosti, ki jo prevzame divja animacija.

Panta Rei

Wanda Mihuleac, Romunija, 1975, digitalni format (posneto na 35 mm), čb B&W, 10' 05'', bd

Mojstrovina Wande Mihuleac, ki bi jo lahko uvrstili v žanr počasnega filma, je denaracija legende o Narcisovem odsevu, ki ustvari časovno zanko osebnega in ekološkega mišljenja, kar še okrepi soundtrack filma, skladbo Octaviana Nemescuja Kombinacije v krogih (1965), ki je čutna mešanica oteženega dihanja, tekoče vode in predirljivih instrumentalnih zvokov.

Občutljivost rastlin

Sensibilitatea plantelor, Mircea Popescu, Romunija, 1984, digitalni format (posneto na 35 mm), barvni, 13' 09'', ap, svp

V tem nežnem dokumentarcu v produkciji dokumentarnega studia Sahia je film posojen znanosti za nenavaden botanični eksperiment. Znanstveniki se vrnejo k prastaremu vprašanju o tem, ali so rastline resnično zmožne zavestne komunikacije, in preizkusijo njihove reakcije na umetno prisilo in kulturni užitek.

Onesnaževanje

Poluare, Ioan Pleș, Romunija, 1977, digitalni format (posneto na 16 mm), čb, 5' 35'', bd

Ioan Pleș, enfant terrible kolektiva kinema ikon iz Arada, ustvari nekakšno izkušnjo igre PacMan, umeščene v podnebno apokalipso. In naj bo še tako muhast, Pleș zahteva resno refleksijo o možnostih filmskega prostora, ki ga širi s skicami in praskami, narisanimi neposredno na filmski trak, ali reducira na njegovo primarno materialnost, celuloid, ki se stopi skupaj z liki, medtem ko se apokalipsa nadaljuje.

Rekonstrukcija v pokrajini

Wanda Mihuleac, Romunija, 1978, digitalni format (posneto na 16 mm), barvni, 6' 30'', bd

Čudovita obsesija filmov Wande Mihuleac ima opraviti z nemožnostjo popolnega odseva: voda, zrcalo, dvojček, nič od naštetega se ne zdi idealni dvojnik originalne podobe, pač pa neodvisna realnost, podobna, a ne enaka – rekonstrukcija. Tako kot mnogi zgodnji filmi Wande Mihuleac tudi ta v komunistični Romuniji ni bil nikoli prikazan.

Sonce in njegov dvojnik

Soarele și dublul său, Mona Vătămanu, Florin Tudor, Romunija, 2014, digitalni format (posneto na 16 mm), barvni, 4' 51'', bd

V filmu podobo sonca spremlja druga podoba, sprva drugačna, potem rahlo podobna, pa spet drugačna itn. Fantastična pokrajina, slikovita, a konkretna, posneta na 16mm filmski trak, kar ji daje materialnost, na videz katere digitalni triki niso vplivali, z vso svojo močjo vzbudi imaginarno in poetiko anticipacije, pri čemer hkrati postavlja problem dvojnika – kaj nebesno, najvišje singularno pomeni za kulturo množične reprodukcije?

Obred za žejo zemlje

Ritual pentru setea pământului, Mirel Ilieșiu, Romunija, 1972, digitalni format (posneto na 35 mm), barvni, 11' 22'', bd

Gre za koreografsko ekstravaganco, osnovano na obredu paparuda, poganskem plesu za dež, ki ga izvajajo mlada vaška dekleta v času suše, in pospremljeno z zelo znano skladbo zbora Madrigal. Toda rezultat je bil videti precej hipijevski, čudno erotičen in bolj poganski, kot bi zgolj umetniška in antropološka zanimanja lahko dovoljevala. Cenzorska prepoved je zato trajala skoraj tri desetletja.

Călin Boto je filmski kritik in kurator, ki živi v Bukarešti, kjer je na tamkajšnji Akademiji za gledališče in film magistriral na temo filmskega piratstva. Piše za več publikacij, med drugim za Filmexplorer (Švica), FILM in Films in Frame (Romunija), kot kurator pa sodeluje z Mednarodnim festivalom eksperimentalnega filma v Bukarešti (BIEFF). Je član Mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI. Kuriral je več različnih projekcij v Romunski kinoteki, pa tudi retrospektiv eksperimentalnega filma, queer filma, nemega filma itd. Leta 2024 je bil kurator prvega festivala Il Cinema Ritrovato on Tour v Bukarešti. Od leta 2020 dela za Zvezo romunskih filmskih ustvarjalcev.